Toki Pona

Toki Pona je umetno ustvarjen jezik, ki ga je razvila kanadska prevajalka in jezikoslovka Sonja Lang. Prvič je bil predstavljen leta 2001 kot poskus ustvarjanja preprostega in univerzalnega jezika, ki bi olajšal komunikacijo med ljudmi različnih jezikovnih ozadij. Ime “toki pona” izhaja iz toki, kar pomeni “govoriti” ali “jezik”, in pona, kar pomeni “dobro” ali “preprosto”. Večinoma je zapisan v latinici in uporablja samo 14 različnih črk (a e i j k l m n o p s t u w).

Osnovna filozofija toki pone je, da mora biti jezik enostaven, zmožen izražanja osnovnih idej in čustev ter primeren za vsakodnevno komunikacijo. Toki pona ima le približno 120 osnovnih besed, sestavljenih iz glagolov, samostalnikov, prislovov in povezovalnih besed. Kljub omejenemu besedišču je jezik zasnovan tako, da omogoča ustvarjanje novih izrazov s kombiniranjem osnovnih besed.

Posebnost toki pone je tudi uporaba konceptov “pona” in “ike”, ki ju lahko uporabljamo kot pridevnika za izražanje dobrega ali slabega stanja stvari. Beseda “pona” se npr. lahko nanaša na nekaj pozitivnega, dobrega, medtem ko beseda “ike” označuje nekaj negativnega ali težavnega.

Poleg tega toki pona uporablja besede “mi” (jaz), “sina” (ti) in “ona” (on/ona) za izražanje osebnih zaimkov. Skladenjske strukture so preproste, s poudarkom na jasnem in neposrednem izražanju idej.

Toki pona se uporablja v skupnosti privržencev, ki se imenujejo “tokiponisti”. Čeprav ni uradno priznan kot mednarodni jezik, je pridobil nekaj popularnosti v umetniških in eksperimentalnih krogih kot sredstvo za izboljšanje komunikacije in razumevanja med ljudmi.