Spominska palača

Spomin je ena najpomembnejših človeških sposobnosti. Edinstvena zgradba možganov nam omogoča, da lahko z vajo obseg pomnjenja povečamo. Različne spominske tehnike pomnjenja so učinkovitejše od enostavnega večkratnega ponavljanja. Urjenje spomina prinaša mnoge koristi. Z zapominjanjem ustvarjamo v možganih nove živčne povezave, zato kemične snovi lažje in hitreje potujejo med nevroni in možgani lažje »izbrskajo« informacije. V današnjem svetu se vse bolj soočamo z množico podatkov, ki si jih moramo zapomniti. Seveda je smiselno podatke in odnose med njimi razumeti, vendar velikokrat naletimo na podatke, ki jih ne moremo umestiti v že obstoječe znanje, a jih moramo znati na pamet, kot so na primer formule, letnice, tujke, besede v tujih jezikih. Že starodavni misleci so v ta namen uporabljali najrazličnejše metode kot je na primer metoda spominske palače.

Kaj sploh je spominska palača?

Predstavljamo si, da hodimo po poznani poti in ob pot v mislih postavljamo predmete, ki si jih moramo zapomniti. Spominska palača je namišljena lokacija v naših mislih, kjer lahko shranimo mnemonične slike. Ko želimo priklicati predmete po vrstnem redu, si v mislih ponovno sprehodimo po isti poti. Cicero si je s podobnimi tehnikami zapomnil svoje govore, srednjeveški učenjaki celotne knjige. Tovrstne metode imenujemo mnemotehnike. Omogočajo, da do gradiva pristopimo s svežim, inovativnim pristopom, ki je za učenca zabaven, aktivira ustvarjalnost in s tem dvigne motivacijo za učenje ter omogoča, da si suhoparne podatke zapomnimo za daljši čas, kot bi si sicer.

Po svetu potekajo tekmovanja v spominu, na katerih posamezniki tekmujejo v najrazličnejših kategorijah, memoriranje kupčkov kart, številk, decimalk števila pi, besed, itd. Tekmovalci uporabljajo prav te tehnike in kljub temu, da nimajo nadpovprečnih sposobnosti dosegajo vrtoglave rezultate, tako je na primer svetovni rekord v memoriranju zaporedja 52 kart, 21.19 sekunde. Slovenski rekord v pomnjenju decimalk števila pi, pa 3141 decimalk.